József Bozsik: »Naša največja moč je bila, da smo zaupali procesu«

Delo v ozadju uvrstitve, gradnja povsem nove ekipe, zahtevno obdobje in na koncu vrnitev med elito – sezonski intervju z Józsefom Bozsikom.

Za nami je sezona, v kateri smo po daljši poti vendarle dosegli cilj – uvrstitev v prvo ligo. Kako danes gledate na to sezono?

To je bil velik izziv, saj smo po izpadu morali praktično iz nič zgraditi novo ekipo. Poleti je prišlo 17 novih igralcev. Na srečo smo bili pri izbiri uspešni, kar je tudi rezultat tega, da sva že med prejšnjo sezono skupaj s pomočnikom Balázsem Veressom spremljala dogajanje v prvi in drugi ligi ter iskala potencialne igralce za našo ekipo. Veliko energije smo vložili v to, da igralcev nismo ocenjevali samo individualno, ampak smo želeli sestaviti ekipo, ki bo ustrezala tudi po profilih in značilnostih posameznikov.

Poleti je prihod Šaleca (Istvána Sallóija) precej olajšal delo, saj smo morali igralce nato le še izbrati, on pa je zelo učinkovito izpeljal pogajanja in hitro sestavil kader. Ko se nam je na koncu pridružil še Maroša, se je že začelo čutiti, da bi lahko iz te sezone nastalo nekaj posebnega. Pomembno je bilo tudi to, da sta bila za razliko od prejšnje sezone, ko sta Aleks Pihler in Josip Špoljarić prišla šele pozimi, tokrat izkušena igralca z nami že od poletja. To je prineslo stabilnost, ob njih pa so mlajši igralci veliko lažje napredovali in pokazali svoj potencial.

Kot se je kasneje izkazalo, je bila sestava ekipe pravzaprav lažji del naloge. Nato je sledilo veliko dela na igrišču, da bi ekipa postala dovolj uigrana in učinkovita ter sposobna redno dosegati rezultate, ki omogočajo boj za napredovanje. Velik poudarek smo dali tudi gradnji ekipnega duha, pri čemer so pomembno vlogo odigrala že skoraj legendarna druženja ekipe na začetku sezone, kjer sta Šalec in Balázs ustvarila odlično vzdušje.

Poletne priprave so bile uspešne, stabilno in enotno smo sledili svojim ciljem, nato pa smo decembra napredovali še v pokalu proti Muri, kar je bila dodatna nagrada za naše delo. V tem obdobju pa smo že vedeli, da se začenja prenova stadiona in to je bil verjetno največji izziv – selitev v Odrance. Tam smo morali igrati na način, ki ni ustrezal profilu naše ekipe, igralci se niso počutili najbolje in to je vplivalo tudi na samozavest. Tam smo izgubili šest točk. Lahko rečemo, da so bile štiri izgubljene na gostovanjih, vendar ko doma igraš svoj nogomet, zmaguješ in gradiš pozitivno energijo, jo preneseš tudi na gostovanja. To smo dokazali tako pred tem obdobjem kot tudi po njem. Ko nam je uspelo igrati na akademiji v bolj domačem okolju, so se zmage takoj začele nizati ena za drugo.

Zaključek sezone pa je bil pravi čustveni vrtiljak – na nek način je povzel zadnja tri leta: napredovanje, izpad, napredovanje. Že zgodba z našim vodstvom proti Triglavu in njihovim izenačenjem, po katerem smo v zadnjem trenutku zdrsnili na drugo mesto, bo ostala v spominu. Toda to, da smo po takem udarcu vstali in si napredovanje zagotovili skozi kvalifikacije, je bilo nekaj izjemnega. Pokazali smo neverjetno športno veličino in mentalno moč – in prav na to moramo graditi tudi v prihodnje.

Kako je strokovni štab našel skupni ritem in sodelovanje skozi sezono?

Delovanje strokovnega štaba se je zelo dobro oblikovalo, pri čemer je pomagalo tudi to, da smo se od prej že poznali, zato je bilo treba predvsem uskladiti podrobnosti. Poleg tega imam že veliko izkušenj z usklajevanjem delovnih procesov, zato sem precej natančno vedel, na kaj moramo biti pozorni in kakšni izzivi nas lahko čakajo v vsakodnevnem delu.

Z Balázsem Veressom sva sodelovala že v prejšnji sezoni, zato sva lahko govorila o uigranem tandemu. Poleg klasičnih nalog pomočnika trenerja je bil zadolžen tudi za individualni razvoj igralcev, posebno pomembno vlogo pa je imel pri delu z obrambno linijo, kjer se je posvečal podrobnostim in razvoju tega dela ekipe. Dejstvo, da smo v sezoni prejeli najmanj zadetkov, po mojem mnenju dovolj pove o kakovosti njegovega dela.

Z Gézo Vlaszákom sva vrsto let sodelovala v Zalaegerszegu, zato sem natančno vedel, kaj lahko pričakujem od njega – in v celoti je upravičil pričakovanja. Erjavšek je skozi sezono prikazal izjemne predstave in ogromno napredoval. Ob tem bi rad posebej omenil še nekaj: med obema tekmama proti Primorju je Géza žal izgubil očeta, zato to zadnjo zmago posvečamo njegovemu spominu.

Vedrana Vinka sem najprej vključil v mladinski pogon, kjer je deloval kot glavni trener selekcije U15, vendar se je že takrat videlo, da mu je področje kondicijske priprave še bližje. Zato je bil naslednji korak povsem logičen – priključitev strokovnemu štabu članske ekipe. Poleg tega govorimo o človeku, ki resnično živi Nafto in je maksimalno razumel pomen naloge, ki je bila pred nami. O kakovosti njegovega dela veliko pove že podatek, da smo imeli skozi sezono zelo malo mišičnih poškodb in da je bila velika večina igralcev ves čas na voljo.

Dominik Stángli je bil z nami že lani, takrat sicer še v mladinskem pogonu. Prehod v članski nogomet je bil zanj velik korak, vendar se je zelo dobro znašel in hitro dokazal, da lahko pomembno prispeva tudi na tej ravni.

Ob tej priložnosti bi se rad vsem še enkrat zahvalil za vso energijo, trud in delo, ki so ga vsak dan vlagali v to sezono. Zelo sem ponosen na vse – to je bila prava ekipna zgodba in pravo ekipno delo.

V sezono smo vstopili s skoraj povsem prenovljeno ekipo. Kdaj je strokovni štab začutil, da so se igralci »ujeli« in da je igra postala bolj tekoča?

V prvem delu sezone smo se predvsem osredotočali na organizacijo obrambe in na napade po odvzeti žogi. Vedeli smo, da bodo ekipe v tem obdobju igrale bolj odprto in prevzemale več pobude z žogo, saj se lestvica še ni izoblikovala. Menili smo, da smo lahko v takšnem okolju uspešni na ta način – in na koncu se je pokazalo, da smo imeli prav.

V drugem delu jesenskega dela smo se vse pogosteje srečevali z ekipami, ki so igrale globlje in bolj zaprto, spomladanski del sezone pa je bil skoraj v celoti zaznamovan s takšnim načinom igre nasprotnikov. To je predstavljalo nov izziv, vendar ga je ekipa zelo dobro sprejela, saj smo do takrat že razvili napadalni model igre, kakršnega smo želeli videti.

Ne morem izpostaviti ene same točke, ko bi rekel, da je bila ekipa od takrat naprej uigrana. To je bil dolg proces, ki ga je bilo treba dobro voditi, ob tem pa ostati rezultatsko uspešen. Vedno sem govoril, da je treba zaupati procesu – in na koncu se je pokazalo, da smo imeli prav.

Kako pomembno vlogo pri uspehu igra stabilno ozadje, ki je zagotovljeno v Lendavi?

Po eni strani je ta rezultat plod dela in razvoja v zadnjih treh letih, ki sta ga omogočila podpora Fundacije MOL Nova Evropa (Mol-Új Európa Alapítvány) in lastnika Gáborja Végha. Pomembno pa je bilo tudi to, da je po spremembah, ki so se zgodile poleti, ta projekt postal popolnoma osredotočen na Nafto, potem ko je Gábor prodal ZTE FC. To nam je omogočilo več manevrskega prostora, hkrati pa prineslo tudi višja pričakovanja. Posebej ponosen sem, da smo tudi v takšnih okoliščinah dokazali, da smo sposobni še boljših rezultatov.

Vzporedno s tem smo skupaj z Borutom Gerenčerjem v klubu zgradili strokovni koncept, ki omogoča razvoj vseh osmih naših ekip. Ko sem prišel v klub, sem videl okolje z velikim potencialom, vendar je manjkalo vsebine, organiziranosti in povezanosti. Danes je položaj povsem drugačen.

Zadnja tri leta bi razdelil na dva dela – prva dva skupaj in tretje posebej. V prvem letu napredovanje ni bilo načrtovano. Cilj je bil stabilno igrati v vrhu druge lige in hkrati strokovno graditi klub, dokler se ne zaključijo infrastrukturni projekti. Napredovanje smo načrtovali za to sezono, vendar je ekipa razmišljala drugače in nam je uspelo prej, kot smo pričakovali.

Seveda smo želeli v prejšnji sezoni obstati med prvoligaši, saj smo veliko vložili v to, da smo se tja uvrstili. Če danes pogledam nazaj, pa tisto sezono vidim predvsem kot leto učenja, v katerem je klub na vseh ravneh spoznal, kaj zahteva igranje v prvi ligi. Zdaj se vračamo bogatejši za te izkušnje in pomembno bo, da jih znamo izkoristiti.

Načrt je bil, da v tretjem letu zgradimo ekipo in strokovno okolje, s katerima bo napredovanje jasen cilj. Vedeli smo, da bo v tem obdobju dokončan tudi trening center in prenova stadiona, zato smo temu prilagodili tudi časovni okvir napredovanja. Ko sem prišel v klub, si nisem predstavljal, da bomo danes govorili o najuspešnejšem obdobju kluba v zadnjih trinajstih letih. Upam, da bomo to v prihodnje še presegli.

Zdaj sledi kratek premor. Kdaj se začne priprava na prvoligaško sezono?

Po mojih načrtih je ekipa dobila dva tedna popolnega počitka, v tretjem tednu pa bodo igralci še doma trenirali po individualnih programih. Skupne priprave se začnejo 22. junija. Načrtujemo tri pripravljalne tekme proti kakovostnim nasprotnikom, že četrti konec tedna pa nas čaka prvenstvena tekma.

Do takrat pa nas čaka še veliko dela. Pomembno bo, da zadržimo jedro ekipe in jo hkrati ustrezno okrepimo. Ključno je, da bo tudi letos že poleti na voljo tista os, ki bo zagotavljala stabilnost, saj bo jesenski del prvenstva zelo pomemben za nadaljnji potek sezone.

Kakšni so načrti za naslednjo sezono? Lahko pričakujemo spremembe v igralskem kadru?

Na prejšnje vprašanje sem odgovor začel z besedami po mojih načrtih, ker trenutno še vedno potekajo pogovori o nadaljevanju in prihodnjih načrtih, med drugim tudi o prihodnosti strokovnega štaba, saj nam pogodbe potečejo 30. junija.

Zato za zdaj še ne morem govoriti o konkretnih odločitvah. Po mojem mnenju je trenutni kader dobro sestavljen in na tej poti moramo nadaljevati. Seveda vedno obstaja prostor za napredek, vendar so tudi letošnji rezultati posledica tega, da smo poleti ekipo oblikovali premišljeno glede na profile igralcev in da smo uspeli vzpostaviti ustrezno starostno strukturo.

Pirtovšek, Aleks Pihler in Maroša predstavljajo izkušnje, ob njih pa imamo tudi kakovostno srednjo generacijo igralcev, kot so Kambič, Stanković, Marinić in Zorica. Poleg tega so bili na igrišču ves čas prisotni tudi štirje mladi igralci z velikim potencialom in razvojno vrednostjo za klub – med njimi Erjavšek, Poredoš, Dragóner in Bakti. Menim, da je treba kader prilagajati predvsem glede na morebitne odhode, pri tem pa ohraniti sedanja razmerja in po potrebi pripeljati igralce s podobnim profilom.

Za konec bi se rad zahvalil vsem za celoletno delo in vsem iskreno čestital za to izjemno sezono, polno rekordov. Naprej Nafta!