Od prvih travnikov do sodobnega Športnega parka Lendava
Začetki nogometnega igrišča
Zgodovina lendavskega stadiona se ne začne z današnjo tribuno, temveč z razvojem organiziranega nogometa v mestu na začetku 20. stoletja. Ko je bilo 11. maja 1903 ustanovljeno prvo nogometno društvo v Dolnji Lendavi, klub še ni imel pravega stadiona. Prvi igralci so vadili na preprostih travnatih površinah, ki so jih za igro urejali člani društva in domačini. Nogomet je bil tedaj nova dejavnost, zato je bilo treba poleg moštva ustvariti tudi osnovne pogoje za tekme. Prvo jasno dokumentirano slovesno odprtje lendavskega nogometnega igrišča je bilo 3. avgusta 1913. Igrišče je ležalo na travniku nasproti takratne dežnikarne. Na otvoritveni tekmi je domače moštvo gostilo klub iz Čakovca in izgubilo z 1 : 2. Dogodek ni bil le športno srečanje, ampak velika krajevna slovesnost, ki jo je spremljalo živahno družabno dogajanje. Novo igrišče je Lendavi omogočilo pogostejše tekme z moštvi iz Čakovca, Preloga, Zalaegerszega in drugih krajev. S tem se je začelo obdobje, v katerem je nogomet postopoma postal pomemben del lendavskega javnega življenja.
Igrišče Tüskeírtás in selitev leta 1935
V dvajsetih letih se v fotografskih in pisnih virih pojavlja igrišče z imenom Tüskeírtás. Na njem so domači nogometaši igrali pred številnimi gledalci, čeprav so bile razmere še zelo skromne. Igralna površina ni imela infrastrukture, ki jo danes povezujemo s stadionom. Gledalci so tekme spremljali ob robu igrišča, igralci pa so uporabljali preproste garderobne in spremljevalne prostore. Pomembna sprememba je sledila leta 1935, ko je občina klubu ponudila območje nekdanjega živinskega trga med Ledavo in Črncem. Na tem prostoru je bilo urejeno novo nogometno igrišče, ki je postalo osrednje športno prizorišče v mestu. Novo igrišče so slovesno odprli 14. julija 1935 s tekmo proti Muri iz Murske Sobote. Prav iz tega območja se je skozi poznejše prenove razvil današnji Športni park Lendava. Stadion je tako nastajal postopoma, brez enega samega trenutka, ki bi ga lahko označili za njegov popolni začetek. Vsaka generacija je obstoječemu prostoru dodala nekaj novega.
Fotografija z napisom »Vhod na igrišče 1946« prikazuje skupino moških ob preprostem lesenem vhodu na takratno lendavsko nogometno igrišče. Vidna je improvizirana miza z živili, steklenicami in kozarci, zato je zelo verjetno, da je bil prostor hkrati namenjen sprejemu obiskovalcev, nadzoru vstopa, prodaji vstopnic ali preprosti pogostitvi. Tega pa brez dodatnega arhivskega zapisa ne moremo trditi kot povsem dokazano.
»Glavni vhod na igrišče 1946«, na katerem so pred leseno stavbo oziroma vhodom postavljeni moški v belih delovnih plaščih, miza in zaboj oziroma blagajna. Posnetka najverjetneje dokumentirata skromno infrastrukturo igrišča v sezoni, ko je lendavski klub dosegel svoj največji povojni uspeh. Leta 1946 je Lendava osvojila slovensko prvenstvo, se uvrstila v prvo jugoslovansko zvezno ligo in takrat tudi prevzela ime Nafta.
Povojna rast in gradnja slačilnic
Po drugi svetovni vojni je igrišče postalo dom kluba, ki je začel nastopati pod imenom Nafta. Uspehi moštva so povečali zanimanje gledalcev in potrebo po boljših pogojih za igralce. Ob igrišču so postopoma nastajali prvi resnejši klubski prostori. Dotedanji prostori so postali pretesni, zato se je leta 1956 začela gradnja novih slačilnic. Dela so se začela 29. julija 1956 pod nadzorom gradbenega podjetja Remont. Pri gradnji so s prostovoljnim delom sodelovali igralci, člani kluba in drugi nogometni navdušenci. Ohranila se je fotografija njihovega počitka med gradnjo, ki danes predstavlja enega najbolj dragocenih dokumentov razvoja stadiona. Ta prizor razkriva, da stadion ni nastajal le z denarjem, ampak tudi z delom in pripadnostjo domačinov. V naslednjih desetletjih so ob igrišču uredili manjšo tribuno, ograje, klubske prostore in različne pomožne objekte. Stara tribuna je sprejela približno 400 gledalcev, veliko obiskovalcev pa je tekme še naprej spremljalo stoje ob igrišču.
Prizor razkriva, da stadion ni nastajal le z denarjem, ampak tudi z delom in pripadnostjo domačinov. V naslednjih desetletjih so ob igrišču uredili manjšo tribuno, ograje, klubske prostore in različne pomožne objekte. Stara tribuna je sprejela približno 400 gledalcev, veliko obiskovalcev pa je tekme še naprej spremljalo stoje ob igrišču.
Od ročnega semaforja do novega stadiona
Spreminjali so se tudi semaforji, ki danes predstavljajo zanimiv vizualni pregled razvoja stadiona. Najstarejši je bil kovinski ročni semafor z veliko vrtljivo uro in odprtinami za vstavljanje rezultata. Pozneje ga je zamenjala svetlejša ročno upravljana tabla z ločenimi številkami za domače in gostujoče moštvo. Naslednji korak je bil elektronski semafor z rdečimi svetlobnimi znaki. Danes rezultat, igralni čas, grbe, posnetke in oglase prikazuje velik sodoben zaslon LED. V devetdesetih letih so bile opravljene pomembne posodobitve klubskih prostorov in igralnih površin. Leta 1999 je sledila večja obnova glavnega igrišča in izgradnja pomožnega igrišča. Kljub izboljšavam stari stadion ni več ustrezal zahtevam sodobnega prvoligaškega nogometa. Ko se je Nafta vrnila med slovenske prvoligaše, je postala celovita prenova neizogibna. Med gradnjo je moštvo domače tekme začasno igralo v Beltincih.
Športni park Lendava danes
Obnovljeni stadion je bil uradno odprt 13. maja 2006. Na otvoritveni tekmi je Nafta premagala Maribor z 1 : 0. Nova tribuna, garderobe, prostori za sodnike, upravo in medije so pomenili velik preskok v primerjavi s starim objektom. Stadion je dobil pogoje za prvoligaške tekme, televizijske prenose in večje nogometne dogodke. Leta 2010 so bili postavljeni reflektorji, ki so omogočili uradne večerne tekme. S tem je Športni park dobil še eno značilnost sodobnega nogometnega prizorišča. Po vrnitvi kluba v prvo ligo so se leta 2024 začela nova infrastrukturna dela za izpolnitev zahtev Nogometne zveze Slovenije. Največja poznejša naložba je bila popolna prenova igralne površine z drenažo, samodejnim namakanjem in talnim ogrevanjem. Prenovljeno ogrevano igrišče je bilo slovesno predano uporabi 10. maja 2026 pred tekmo Nafte 1903 in Beltincev. Današnji Športni park Lendava zato ni le stadion iz leta 2006, ampak rezultat več kot stoletja dela, selitev, gradenj, prenov in nogometne tradicije.
Po klubskih podatkih ima glavna tribuna približno 1250 modro – rdečih sedežev, dodatne sedežne in stojiščne površine pa skupno zmogljivost stadiona povečujejo na približno 2500 gledalcev. Za obema goloma so urejena stojišča, stadion pa vključuje spremljevalne prostore, sodniške in igralske garderobe, medijske površine, reflektorje in sodobni LED-semafor.
Več desetletij je imel stadion razmeroma skromno tribuno. Po podatkih arhiva slovenskih stadionov je stara tribuna sprejela približno 400 gledalcev. Ob igrišču so se uporabljali ročni semaforji, na katerih so rezultat spreminjali z vstavljanjem številk, pozneje pa jih je zamenjala elektronska tabla z rdečimi svetlobnimi znaki.
