V 17. krogu 2. SNL so vodilni Lendavčani zaradi prenove domačega igrišča znova gostovali v Odrancih. Na papirju tekma za tri točke, v praksi pa borba z nasprotnikom in podlago, ki je bila bolj naklonjena obrambi kot kombinatoriki. Končnih 1:1 proti Rudarju iz Velenja pomeni 45. točko sezone – dovolj za vrh, a premalo za apetite, ki jih ima ta garderoba.

Prvi polčas brez nagrade

Rudar je v Odrancih pokazal, zakaj je jeseni ujel pozitiven ritem. Kompaktna postavitev, zgoščena sredina, hitri izhodi v protinapad. Naši so iskali širino, želeli raztegniti blok, a je mehka podlaga rezala dolge podaje in jemala hitrost žogi.

Bilo je nekaj obetavnih situacij na obeh straneh, a brez prave realizacije. Gostje so pretili predvsem po desni strani, Nafta pa je poskušala z igro prek bokov in vtekanji iz drugega plana. Do odmora brez zadetkov, z občutkom, da se tekma lahko prelomi na eno potezo.

Do konca so Lendavčani pritiskali. Bili so trenutki, ko je visel drugi zadetek. A v zadnjih petnajstih minutah je zmanjkalo mirne glave. Preveč hitenja, premalo potrpljenja v zadnji tretjini. Namesto še ene izpeljane akcije kot pri izenačenju – prehitre žoge naprej.

Lahko rečem, da smo se danes borili tudi proti dvanajstemu nasprotniku, kar seveda bolj ustreza obrambno usmerjenim gostujočim ekipam – tokrat je bil to Rudar. Zgodilo se je to, kar smo pričakovali: kompaktno so se branili in iskali hitre protinapade, iz katerih so si ustvarili priložnosti. Pri prvem zadetku smo bili številčno dobro postavljeni, šlo je za res mojstrski zaključek.

Naša reakcija je bila dobra, menjave so prinesle novo energijo. Načrtovali smo, da bomo menjali že pri rezultatu 0:0, fantje so bili že pripravljeni ob klopi, ko smo prejeli gol. Prav z menjavami smo dobili zagon in bili blizu temu, da tekmo obrnemo v svojo korist.
Tudi ena točka je več kot nič, bolje tako začeti prvenstvo kot s porazom. Tekma pa je za nas tudi dobra lekcija – v zadnjih petnajstih minutah ne smemo opustiti svojega sloga igre in brezglavo hiteti naprej. Manjkalo je malo potrpljenja; žoge smo prehitro pošiljali naprej. Potrebovali bi še eno dobro odigrano akcijo, kot pri izenačujočem golu, in tri točke bi ostale doma.«

Lekcija za pomlad

Nafta je pokazala karakter. Vrniti se po zaostanku ni samoumevno, še posebej na igrišču, ki bolj spominja na loterijo odbitkov kot na nogometno podlago. A hkrati je jasno: vodilna ekipa si doma – pa čeprav začasno v Odrancih – želi tri točke.

Ena točka je kapital, ki ohranja ritem. A v tej garderobi vemo, da so takšne tekme tiste, kjer se dela razlika med dobrimi in šampionskimi ekipami. Spomladanski del se je začel z opozorilom: potrpljenje, mirna glava in še ena prava akcija več – in takšne tekme se zapirajo.