Zadnji klic iz Lendave

Če smo bili še nedolgo tega polni upanja, da se lahko v zadnjih krogih izvlečemo iz nevarnega območja, je zdaj jasno – Nafta 1903 sledi boleči, a ne nepričakovani poti proti drugoligaški realnosti. Poraz proti Celju, pa četudi proti močno premešani in zdesetkani zasedbi svežih pokalnih prvakov, je bil več kot zgolj rezultatski zdrs. Bil je simbol razpada sistema, ki v odločilnih trenutkih sezone ni zmogel več držati ritma prvoligaške konkurence.

Celjani so v Lendavo pripeljali »rezerviste«, mi pa smo igrali, kot da bi jih prosili, naj nas ne udarijo preveč. Že po pol ure smo pristali na 0:3, četrti gol pa je padel skoraj takoj zatem, in tekma je bila ubita, še preden se je sploh dobro razvila. Naša obramba je delovala kot odprta knjiga – Celjani so prebrali vsako stran, mi pa smo čakali na konec poglavja, ki ga nismo več mogli spremeniti.

V drugem polčasu ni bilo preobrata, le še globlji padec. Izključitev Tojčića in prosti strel za 0:5 sta bila zgolj logično nadaljevanje že napisanega scenarija. Da so Celjani v nadaljevanju pošiljali na igrišče mladince in jim ponujali prvoligaški krst, je bila samo dodatna sol na rano. Tisti šesti gol je padel brez pravega pritiska, skoraj rutinsko. Naš prvi (in edini) strel v okvir šele v 85. minuti, ko je Klausz dosegel častni zadetek, je bil bolj opomnik na to, kako zelo smo bili celoten obračun odsotni.

Zdaj smo v situaciji, ko ne odločamo več sami o svoji usodi. V zadnjem krogu gremo v Ljudski vrt, kjer bomo lovili zmago, obenem pa stiskali pesti za Celjane, da porazijo Domžale. Verjeti moramo do zadnje sekunde, toda realnost je kruta – večina scenarijev nas vodi neposredno v drugo ligo.

Če se to zgodi, si ne bomo mogli zatiskati oči. Ta sezona je bila eno veliko opozorilo. Slaba kadrovska slika, premalo prave prvoligaške agresivnosti in premalo samozavesti v ključnih trenutkih. Upanje sicer umira zadnje – a v Lendavi, za razliko od Celja, očitno ni bilo nikogar, ki bi znal prižgati tisto iskrico, ko je bilo to najbolj potrebno.

Zdaj nas čaka nedelja. Zadnja tekma. Zadnji dih. Ali pa zadnji pogreb prvoligaškega sna.